Borilne veščine so stalen del človeškega stanovanja na Zemlji. V preteklosti so bile borilne veščine način premagovanja drugih plemen, sčasoma pa so borilne veščine dobile v splošno prebivalstvo kot tip samoobrambe in pozneje kot šport in način razvedrila za ljudstvo.
Že iz časov prazgodovine poznamo prve in najbolj osnovne borilne veščine. To so bile goloroke borilne veščine s pestmi, precej neurejene in kaotične ter brez posebnega sistema. Pozneje so se borilne veščine razširile na splošno prebivalstvo, ko so borilne veščine postale način življenja. Danes borilne veščine združujejo duhovno z telesnim.
Pogosto so bile v preteklosti borilne veščine zaznamovane preko kulturnih in socialnih okvirjev in norm. Tako so se nekatere veščine razvile samostojno in odvisno od kulture, v kateri se je le-ta razvila.
V tem članku si boste lahko prebrali vse o borilnih veščinah in preteklosti le-teh. Kako so se razvila, katere kategorije poznamo, in kako so postala to, kakršne jih poznamo danes?
Začetki borilnih veščin
Zametki borilnih veščin segajo vse do prazgodovine. Borba je človeštvo spremljala že od samega začetka, saj je bila le-ta nujna za premagovanje ostalih plemen in ljudstev. Še preden so ljudje poznali orodja in orožja so uporabljali goloroke borilne veščine, katerih namen je bil prikaz dominance nad drugimi.
Sprva so bile borilne veščine zelo neurejene in preproste; sčasoma pa se je pokazala nuja, da se borilne veščine razvijejo v nekaj več in bolj organiziranega. V ta namen so ljudstva pričela izobraževati vojake in vojsko. Prav ti so bili tisti, ki so najbolj poznali te borilne veščine, in tako so le-te postajale vse bolj in bolj organizirane.
Med prve in najstarejše borilne veščine sodijo boks in rokoborba. Ti dve borilni veščini sta nedvomno stari več tisoč let, saj so jih uporabljala že nekatera antična ljudstva, kot na primer Egipčani, zelo verjetno pa je, da so jih ljudje poznali že veliko prej.
Kasneje so se s stikom kultur in ljudstev borilne veščine začele izpopolnjevati in se izmenjevati. Začela so se mešati in kultura je imela zelo velik vpliv na razvoj borilnih veščin v preteklosti. Tako so se razvile borilne veščine kot so kung fu na Kitajskem, taekkyon v Koreji, pankration v stari Grčiji, in ostali.
Antične borilne veščine
V Antiki so borilne veščine doživele preporod in dodaten razvoj. Najbolj znana borilna veščina tega časa je bil pankration, ki so ga poznali v antični Grčiji.
Pankration je bil zanimiva mešanica boksa in rokoborbe. Po nekaterih virih je znano, da je bila ta borilna veščina nekakšna mešanica starejših načinov borbe z izraziti primesmi grške kulture. Mnogi zgodovinarji ta način borbe primerjajo z današnjim MMA (mešane borilne veščine).
Seveda je Antika zelo globoko povezana z borilnimi veščina. Te so bile predvsem pomembne v starem Rimu, kjer so v Koloseju lahko spremljali mnoge zanimive načine bojevanja. Tam so se bojevniki (največkrat kaznjenci in obsojenci) borili eden proti drugemu na zanimive načine. Tako so se pričeli mešati različni načini bojevanja.
Tu je seveda prišlo tudi do stika različnih kultur, saj je bil stari Rim tedaj največji imperij sveta in je segal vse do Azije in Afrike. To je povzročilo dodaten razvoj borilnih veščin in nastanek nekaterih novih različic, ki jih lahko vidimo še danes.
Iz kategorije antičnih borilnih veščin velja omeniti še Taekkyon, ki je bil značilen predvsem za Korejo. Ta velja za eno izmed najstarejših borilnih veščin in danes velja za predhodnico taekwondoja, ki se prakticira po celem svetu. Na Japonskem se je razvil tudi jiu-jitsu, ki je pozneje bil pomemben za razvoj juda.
Azijske borilne veščine
Razvoj azijskih borilnih veščin je zanimiv predvsem zaradi njihove raznovrstnosti in unikatnega načina razvoja. Tu gre za prepredenost in mrežo mnogih kultur in civilizacij, kar je privedlo do zares velikega števila zelo raznolikih borilnih veščin.
Eden izmed najstarejših mitov azijskih borilnih veščin je to, da so se vse borilne veščine izvirale iz templja Shaolin na Kitajskem. Seveda je to eden izmed mitov, ki jih je takrat širil budizem, a vendar je bilo za večino azijskih borilnih veščin značilno nekaj pomembnega: pri vseh je šlo za združenje duhovnega s telesnim.
Goloroke borilne veščine so bile v Aziji poznane že pred mnogimi tisočletji, veliko pred prihodom budizma. Le-ta pa je bil glavni razlog za razvoj nekaterih najbolj znanih in popularnih veščin, ki jih poznamo danes, kot so:
- Kung fu – vušu
- Aikido
- Karate
- Judo
- Kobudo
- Kendo
- Taekwondo
- Kikboks
- Muay thai
- Escrima
Kot lahko vidite, je seznam azijskih borilnih veščin precej širok in raznolik. Večina teh veščin ima svoje korenine veliko tisočletij nazaj ko so borilne veščine bile šele v nastanku.
Moderne borilne veščine
Z razvojem orožja so postale borilne veščine v modernem času veliko bolj pomembne za samoobrambo in za razvedrilo množic. V preteklosti so bile te veščine način dokazovanja prevlade nad nasprotnikom in drugim ljudstvom. Sčasoma pa se je njihov pomen zmanjšal in tako so borilne veščine postale pomembne na osebnem in ne več toliko na družbenem nivoju.
Sprva so bile borilne veščine zelo pomembne za urjenje policistov in vojakov, kar je značilno tudi še danes. Ohranile so se stare veščine kot so boks in rokoborba, razvilo pa se je precej novih različic.
Med najbolj znanimi novejšimi borilnimi veščinami sta krav maga in MMA (Mixed Martial Arts). Prva se je uporabljala predvsem za urjenje izraelskih vojakov. Njen razvoj se je pričel na Slovaškem v začetku 20. stoletja, kmalu pa je krav maga postal primarni način fizičnega urjenja izraelskih vojakov.
MMA pa je tisti borilni šport, ki za mnoge ljubitelje športa predstavlja pravi moderni borilni šport. Nekatere mešanice, ki se najdejo v tem športu sicer segajo tudi v Antiko, a vendar je ta mešanica postala zanimiva šele v 90. letih 20. stoletja, ko so se začeli prenosi tekem UFC. Od tedaj je MMA najbolj popularna borilna veščina na svetu in pri nas, saj jo spremljalo milijoni gledalcev po vsem svetu.
